|
1. Uvodna molitev
Jezus, tvoje oznanilo o nebeÅ¡kem kraljestvu je kakor vabilo na svatbo, kjer se je, pije in pleÅ¡e. VabiÅ¡ me v veselje in radoživost. Naj luÄ tvojega Duha, ki mi je dana, prežene vezi srca in temo misli, da se bom lahko z zaupanjem prebudil v tvojem svetu.
2. Branje ‒ poslušanje: Evangelij po Mateju 22, 1-14 (Lk 14,15–24)
1 Jezus jim je spet spregovoril v prilikah. 2 »NebeÅ¡ko kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. 3 Poslal je svoje služabnike, da skliÄejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. 4 Znova je poslal druge služabnike, rekoÄ: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ 5 Ti pa se niso zmenili, temveÄ so odÅ¡li: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupÄiji;6 ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili. 7 Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali. 8 Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. 9 Pojdite torej na križiÅ¡Äa in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ 10 Služabniki so odÅ¡li na poti in zbrali vse, ki so jih naÅ¡li, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. 11 Ko je kralj priÅ¡el pogledat goste, je opazil tam Äloveka, ki ni imel obleÄene svatovske obleke. 12 Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si priÅ¡el sem, ko nimaÅ¡ svatovske obleke?‹ Ta pa je molÄal. 13 Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v najzunanjejÅ¡o temo. Tam bo jok in Å¡kripanje z zobmi.‹ 14 Veliko je namreÄ poklicanih, a malo izvoljenih.«
3. Nekaj misli o evangeljskem odlomku
Tako kot v mnogih mestih v evangeliju po Mateju tudi v danaÅ¡njem odlomku Jezus svoje uÄence in njihove nasprotnike pouÄuje o naravi nebeÅ¡kega kraljestva. To je njegovo najgloblje in bistveno poslanstvo. Oznanjati in razlagati nebeÅ¡ko kraljestvo in kazati pot, kako vanj vstopiti. Jezus ne govori o nebeÅ¡kem kraljestvu kot o nagradi po smrti za tiste, ki niso naredili niÄesar narobe. Govori o novem, dejavnem naÄinu življenja že tukaj in sedaj.
V tej priliki govori o nebeškem kraljestvu kot o svatbi, ki jo je kralj pripravil svojemu sinu. Seveda je govoril o Bogu, ki je pripravil svatbo Jezusu. Svatba je nekaj veselega: na svatbi se je, pije in pleše. Nebeško kraljestvo je torej stanje veselja, slovesnosti in razigranosti. Skratka: življenje naj se uživa s polno žlico.
Podaniki, ki so bili povabljeni, so se odzvali zelo Äudno. Eni so povabilo enostavno ignorirali, drugi pa so postali agresivni in celo pobili tiste, ki so jim posredovali povabilo.
Ta prilika govori o tem, kako je ÄloveÅ¡tvo ujeto v zbiranje dobrin in v egoizem. Niti sliÅ¡ati noÄe, da je mogoÄe živeti življenje v preprostosti in polnosti. Kralj da takÅ¡ne podanike pobiti. Z drugimi besedami: Bog ne more pomagati tistim, ki so se odloÄili, da ga bodo ignorirali. Sami si ustvarjajo življenjske okoliÅ¡Äine in si znotraj njih krojijo svojo usodo. Kdor se ne odziva na povabilo v življenje, zares nikoli ni živel oz. ne živi.
Ker je bilo vse pripravljeno, je kralj povabil vsakogar, ki je želel priti. In res. Dvorana se je napolnila. Toda, kralj je opazil, da nekdo ne nosi svatovske obleke. To ga je tako razžalilo, da ga je zvezanega vrgel ven, v temo. V polnost življenja, torej v nebeÅ¡ko kraljestvo, lahko vstopi samo tisti, ki življenje spoÅ¡tuje. NespoÅ¡tovanje življenja pomeni, da v Äloveku prevladujeta dve lastnosti, ki nista del nebeÅ¡kega kraljestva. Zvezanost in tema. Oba pojma opisujeta stanje spanja. Tema prikriva Älovekovo srce in vezi, s katerimi je zvezan, opisujejo njegovo zvezanost z grehom. Jezus konÄa priliko s svarilom vsem, ki ga posluÅ¡ajo: veliko
je poklicanih, a malo izvoljenih. Svarilo vabi vse njegove posluÅ¡alce, naj ga vzamejo resno in naj polnosrÄno sprejmejo njegovo povabilo na svatbo, ki se imenuje ŽIVLJENJE.
4. Meditacija – premišljevanje
O vsem, kar sem prebral in kar se me je dotaknilo, sedaj premišljujem. Pustim, da se moje misli dotaknejo tudi mojega srca.
Razmislim:
Kako dojemam Jezusov opis življenja kot veliko svatbo, na katero sem povabljen tudi jaz?
Kako bi s prispodobo opisal svoje življenje?
Ali prepoznam v svojem življenju tisto, kar mi prepreÄuje, da bi ga resniÄno živel?
Kaj je moja tema? Kaj so moje vezi?
Kaj je moje svatovsko oblaÄilo?
Kaj mi ta prilika pove o nebeÅ¡kem kraljestvu kot o naÄinu bivanja, v katerega me vabi Jezus?
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tiÅ¡ine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj Äutim, kaj želim. Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za ...
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Sedaj pustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoÄ Bogu, kakor je on tiho navzoÄ meni. Morda iz te tiÅ¡ine zaslutim Božji nagovor, ki me vabi v konkretno dejanje, morda v zahvaljevanje, ali pa mi daje pogum za nadaljnje iskanje …
7. ZakljuÄna molitev
Jezus, iz vsega srca se ti zahvaljujem za tvoje oznanilo o nebeÅ¡kem kraljestvu, ki je kakor svatba, kjer se je, pije in pleÅ¡e. VabiÅ¡ me v veselje, radoživost in polnost življenja. Hvala ti za tvoje svarilo, da naj ga vzamem resno in naj z vsem srcem in moÄjo sprejmem tvoje povabilo na svatbo, ki se imenuje Življenje.
8. Refleksija po zakljuÄku duhovnega branja
Za napredek v duhovnem življenju je odloÄilno, da redno delam refleksijo, ki je neke vrste ozaveÅ¡Äanje vsega, kar se je dogajalo med molitvijo in kar mi je bilo dano v njej in po njej. Lahko si pomagam z naslednjimi vpraÅ¡anji:
1. S kakÅ¡nimi mislimi in obÄutji sem vstopil v molitveno branje?
2. Kaj se je dogajalo med molitvenim branjem?
3. Katere misli in Äutenja sedaj ostajajo v meni?
4. Kaj želim ohraniti za svoj vsakdanjik in tudi uresniÄiti?
|
