Sodobna oblast ni nagnjena k svojemu upodabljanju; ne naroča portretov. Če je v večini oblastnih modelov preteklosti podoba vladarja ali voditelja, obeležena z vsemi značilnimi emblemi, igrala centralno vlogo znotraj njenega izvajanja, se danes dogaja ravno nasprotno: direktorji in lastniki korporacij se ne pojavljajo pogosto, če pa že, se lastnik korporacije, podobno kot sodobni politik, poskuša predstaviti le kot še eden izmed svojih tipičnih uslužbencev, ki v ničemer ne izstopa; eden izmed »nas samih«. A obstajajo izjeme. V predavanju se bomo osredotočili na gradiva – njihov razpon je širok: od zavarovalniške reklame, »biopolitične glasbe«, prek obscenega prizora iz nekega morbidnega stripa, pa vse do dejanskega portreta vplivnega politika –, ki izmuzljivo dinamiko sodobne oblasti in njeno specifično razliko, hote ali nehote, zamrznejo v sceno, ki nam lahko služi kot idealna platforma raziskave. Na podlagi tega relativno stabilnega in konkretnega reza bomo pojasnili nekatere bistvene poudarke Foucaultove biopolitične teorije, se soočili z nekaterimi zadržki in pokazali, zakaj je, po predavateljevem mnenju, v samem jedru sodobne oblasti in kot njeno gonilo potrebno razbrati inverzno formo sadistične perverzije.
Dr. Aleš Bunta je raziskovalec na Filozofskem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predavatelj na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Je avtor večih teoretskih člankov iz področja biopolitike, pornologije, kartezijanskega cogita ipd., med drugim so pri Analecti izšle tri njegove knjige: Magnetizem neumnosti (2010), Uničiti nič (2007) in A-Cogito (2017).
|
