Mogoče se najde kdo med nami, ki bo v zimskem času, v snežnih razmerah in po zamrznjenih pločnikih, uporabljal kolo ali se vozil z motorjem.
Nihče pa ne bo pri zdravi pameti tega počel po 8, 10 ali 12 ur naenkrat, teden za tednom in pri tem tvegal poškodbe na ledu ali resno obolenje.
Razen tistih, ki so v to prisiljeni s strani brezobzirnega delodajalca.
Ko se vprašamo, kdo je takšen brezobziren delodajalec, dobimo odgovor: Pošta Slovenije, družba v 100% lasti Republike Slovenije in eden največjih delodajalcev v državi.
Vsaka družba bi morala ukrepati glede zaposlenih, ki delajo nadure in množično zbolevajo in se poškodujejo na mrazu.
Vendar se upravi Pošte Slovenije tudi ob zadnji zmrzali ni zdelo vredno ukrepati, njihovemu sindikalnemu zaupniku, Saši Gržiniču pa. Zato je pozval zaposlene, naj v nemogočih razmerah ne delajo več kakor 8 ur, ker Pošta Slovenije že predolgo noče ukreniti ničesar glede problema lastne kadrovske podhranjenosti ter preobremenjenosti svojih poštark in poštarjev.
Pošta Slovenija je nato počakala na izid pogajanj s sindikatom. Niso se razpletla tako, kot bi si želeli, ker se je zaposlenim zdelo absurdno, da bi bili zadovoljni z mizernim povišanjem malice. Saša Gržinič je nato ravnal v skladu z voljo svojih tovarišic in tovarišev ter odklonil tako smešen kompromis. Zdaj mu grozi odpoved, zaradi poziva, ki se je zgodil preteklo zimo in ki sedaj služi kot prikladen izgovor. Sindikalni zastopnik, skratka, doživlja pritiske, da bi pogajanja zaključil na način, ki bi bil bolj ugoden za upravo in manj za tiste, ki jih predstavlja.
V letu 2017 nas tako Pošta Slovenije še enkrat prijazno opominja na dejstvo, da podjetja v državni lasti še zmeraj niso nujno rešitev za vso sranje, ki ga moramo požreti zaradi kapitalističnega gospostva. Reši nas lahko le korenita sprememba družbenih odnosov.
Dokler ne bo prišel takšen dan, pa je ključno podpreti aktiviste, kot je Saša Gržinič, in bitke, ki jih bojujejo, ker si bomo samo s solidarnostjo in udeležbo v teh bitkah izborili boljši jutri.
Udarec sindikalnemu zastopniku je udarec sindikatu, je udarec vsem zaposlenim in je udarec delavstvu nasploh. Če ne sledimo tej logiki, potem Saše in podobnih nekega dne več ne bo in veseli bomo lahko, če bomo malico in nadomestila za bolniški stalež sploh ohranili.
Tovariško,
Inštitut za delavske študije
