V enem zadnjih intervjujev je Hannah Arendt na vprašanje francoskega novinarja Rogerja Errere, ki je njeno misel navezoval na kontekst liberalne misli, odgovorila: »Nisem prepričana, da sem liberalka«. Nelagodno razmerje med Arendt in liberalizmom je prišlo na dan na številnih mestih, najbolj očitno pri vprašanju desegregacije in državljanskih pravic temnopoltih ali pri njenem skepticizmu do predstavniške demokracije. Njen traktat O nasilju, napisan neposredno po študentskih uporih 1968, je odlično izhodišče za analizo sorodnosti in razhajanj med njeno konceptualizacijo politike in liberalno-demokratsko dokso. V jedru razhajanja je pojem oblasti (power), ki ga Arendt ostro razloči od nasilja in ga locira v samo središče fenomena politike, ki ga ima za neločljivo povezanega s svobodo. Predavanje bo skušalo umestiti pojmovanja Arendtove znotraj zgodovine zahodne politične misli in v specifične okoliščine povojnega obdobja, ki so spodbudile njen premislek o odnosu med nasiljem in oblastjo.
Predaval bo Luka Lisjak Gabrijelčič, urednik revije Razpotja ter portala Kritika konservativna. Ta trenutek končuje doktorat iz zgodovine na CEU (Central European University).
|
