Copy
Okrožnica Društva za razvoj humanistike in bloga Humanistična postaja
LETNIK 2020, ŠT. 4

»Povedano poenostavljeno lahko rečemo, da nam izobrazba nudi cepivo za viruse različnih zarot, od Google chemtrails in ravne zemlje do zanikanja podnebnih sprememb in SARS-CoV-2. Protitelesa za te viruse, ki nam jih ponudi izobrazba, so višji epistemski standardi verjetja določenim prepričanjem, torej zahteve po dokazih, objektivnosti, nepristranskosti, sklepanja po analogijah, razumevanje predpostavk trditev in kontekstov njihovih ozadij. To so pravzaprav tudi sestavni deli najboljših vakcin za bolezen postresnice, ki jih imamo.«

Tomaž Grušovnik v Karantenodukacija: pandemične lekcije o vzgoji in izobraževanju 

Veseli bomo vsakega vašega odziva! Pišete nam lahko na mail zofijini@gmail.com ali nas kontaktirate na Facebooku ali katerem druge socialnem omrežju. Veseli bomo tudi vaših komentarjev in nasvetov kako naše aktivnosti še izboljšati, kot tudi drugih morebitnih odzivov!

Vabljeni in vabljene k sodelovanju!

OBVESTILI

6. kolokvij filozofije športa
Avtor: 
Slovensko društvo za filozofijo športa in Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani Vas vabita k sodelovanju na letnem kolokviju filozofije športa, ki bo potekal v zadnjem tednu meseca novembra 2020 (o natančnem terminu boste obveščeni v začetku meseca oktobra). Takratni zdravstveni situaciji se bo prilagodila tudi izvedba kolokvija, ki bo predvidoma...
VEČ»

Zaključek projekta BEAGLE
Avtor: 
S pomočjo sofinanciranja Evropske unije (ERASMUS+) je bil v mednarodnem sodelovanju (Teološka fakulteta v Ljubljani, Slovenija; Petit Philosophy, Hrvaška; Center za integrativno bioetiko, Univerza v Splitu, Hrvaška; STePS, Italija; Internet Now!, Grčija) v zadnjih letih izveden in nedavno zaključen projekt BEAGLE (Bioethical Education and Attitude Guidance for Living Enviroment)....
POSLUŠALNICA

O filozofiji za otroke
Avtorji: 
AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturni dialog in Društvo za razvoj humanistike smo v sklopu novega cikla filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc »Dokumentarna obzorja«, pripravili filmski večer z diskusijo na temo pedagoškega programa filozofija za otroke. Na okrogli mizi so sodelovali strokovnjaki s področja izobraževanja...
VEČ»

O umetnosti za odločne
Avtorji: 
AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga, in Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci smo v sklopu cikla filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc »Dokumentarna obzorja«, pripravili tretji filmski večer z diskusijo posvečeno umetniškemu ustvarjanju v Sloveniji. V goste so bili vabljeni avtorji in akterji filmov...
VEČ»

O okolju za čuječe
Avtorji: 
AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga, in Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci, smo v sklopu četrtega večera cikla filmskih projekcij z diskusijami »Dokudoc Dokumentarna obzorja«, s strokovnjaki in dejavni posamezniki na področjih ekologije, podnebnih vprašanj in varovanja narave, govorili o okoljskem gibanju, pomenu...
VEČ»

Empatija za čuteče
Avtorji: 
Okrogla miza in filmski večer posvečen starosti v sklopu ciklusa filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc Dokumentarna obzorja AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga, in Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci, smo v sklopu šestega večera cikla filmskih projekcij z diskusijami »Dokudoc Dokumentarna obzorja«, spregovorili...
VEČ»

O glasbi za razmišljujoče
Avtorji: 
Okrogla miza in filmski večer posvečen glasbi v sklopu ciklusa filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc Dokumentarna obzorja AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga ter Društvo za razvoj humanistike, smo osmi večer v sklopu novega cikla filmskih projekcij z diskusijami »Dokudoc Dokumentarna obzorja«, posvetili razmisleku...
VEČ»

O dejstvih za resnicoljubne
Avtorji: 
Filmski večer z diskusijo, posvečen dejstvom v sklopu ciklusa filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc Dokumentarna obzorja AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga in Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci smo deveti večer v sklopu cikla filmskih projekcij z diskusijami »Dokudoc Dokumentarna obzorja«, posvetili dejstvom in...
VEČ»

O literaturi za kritične
Avtorji: 
Filmski večer z diskusijo, posvečen literaturi v sklopu ciklusa filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc Dokumentarna obzorja AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga, Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci in MKC Maribor smo deseti, zaključni večer v sklopu cikla filmskih projekcij z diskusijami »Dokudoc Dokumentarna obzorja«,...
VEČ»

CENZURIRANO

(Iz arhiva) V spomin David Graeber (1961 – 2020)

Moderni fenomen nesmiselnih služb
Avtor: David Graeber
Zakaj, kljub tehnološkim zmožnostim, še vedno delamo več kot štiri ure na dan? Leta 1930 je John Maynard Keynes predvidel, da bo tehnologija do konca stoletja napredovala (vsaj v Veliki Britaniji, ZDA in primerljivih državah) do te mere, da bo uveljavljen 15-urni delovni teden. In ni se motil. Pravzaprav smo, vsaj v tehnološkem smislu, tega več kot sposobni.
VEČ»

Pogovorimo se malo o »managementu«
Avtor: 
Uvod Bogomir Kovač 29. maja, ob koncu prvega pandemijskega obdobja, v Mladini piše o tem, da »se podoba kapitalizma 21. stoletja lomi na trgu dela, ki pomeni kamen modrosti ekonomskih politik zadnjih trideset let. Destrukcija starih proizvodnih in delovnih procesov je povezana z digitalizacijo in superurbanizacijo. Industrija 4.0 ogroža...
VEČ»

Funkcija staršev pri vzgoji otrok v mladinskem domu
Avtorja: 
1 Uvod V Mladinskem domu Mariboru v procesu dela izvajamo vzgojo in socializacijo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Mladinski dom Maribor ima devet stanovanjskih skupin, ki so lokacijsko ločene, dve mladinski stanovanji, stanovanje, kjer se izvaja poldnevni program, terapevtsko kmetijo v Moščancih in v enoti Slivnica...
VEČ»

Potrebe starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju
Avtor: 
Že od nekdaj so potrebe po hrani, pijači ter zaščiti telesa, tako z oblačili kot v primernem bivališču, osnovne človeške potrebe. Tem potrebam je potrebno v današnjem kompleksnem okolju sodobne globalne družbe dodati še potrebe po zdravstvenem in socialnem varstvu ter izobraževanju. Zadovoljevanje vseh naštetih osnovnih človeških potreb spada..
VEČ»

Antiintelektualizem, kot ključna determinanta konservativnega svetovnega nazora
Avtor: 
Pojav konservativizma, kot svetovnega nazora, ne moremo pravilno razumeti, če spregledamo specifična prepričanja, ki se kažejo kot nezaupanje, včasih sovražen odnos do intelektualcev, do izobraževanja kot takega, do znanosti, umetnosti, literature, še posebej pa do humanizma in filozofije kot nečesa nepraktičnega, nepotrebnega, celo subverzivnega. Govorimo seveda o antiintelektualizmu,  imanentni...
VEČ»

Starostniki in turizem
Avtor: 
Glede na naraščanje skupine starejšega prebivalstva po svetu je razumevanje načina razmišljanja in vedenja starejših v njihovem prostem času in turizmu vse bolj pomembno, saj lahko takšne informacije pravilno vodijo tržne strategije in pomagajo starejšim doseči zadovoljstvo v življenju. Na področju pomena potovanj starostnikov je zbranih veliko empiričnih dokazov....
VEČ»

SEKCIJA UTD

Ne ti meni UTD!
Avtorica: 
Citirajmo čivk z 9. maja 2020: Če bi bili ukrepi slabi, kaviar socialisti včeraj ne bi mogli kolesariti. Bili bi po bolnišnicah, karantenah ali v samoizolaciji. Poleg tega jih je večina včeraj dobila univerzalni temeljni dohodek. Konec citata. Citat verjetno poznamo vsi. V zadnjem tednu je bil že neštetokrat...
VEČ»

Žepnina kot sredstvo proti revščini in socialni izključenosti mladostnikov in mladostnic
Avtorica: 
Dobrodelni projekt Botrstvo Mladostniki in mladostnice v starosti 15–17 let so najbolj izpostavljeni tveganju za revščino in socialno izključenost med vsemi evropskimi otroki. Pomanjkanje finančnih sredstev povečuje njihovo socialno izključenost, ta pa negativno vpliva na njihov socialni kapital in jih ujame v začaran krog revščine. Javna politika denarne socialne...
VEČ»

Univerzalni temeljni dohodek v Evropski Uniji
Avtor: 
V okviru Evropske civilne iniciative se bo v Evropski uniji 25. septembra 2020 začela vseevropska akcija zbiranja podpisov za pobudo Evropski komisiji, da pripravi predlog univerzalnega temeljnega dohodka za celotno območje članic EU, in trajala leto dni. Za uspešnost pobude je potrebno v članicah EU zbrati milijon podpisov iz...
VEČ»

Nina Šoštarič: How to compensate for social and environmental reproduction?
Avtorica: 
Two dilemmas, one common solution – Presentation in the context of the debate on solidarity economy and alternative economy at the conference “UBI and Degrowth” in Hamburg, 20th May 2016 in the Catholic Academy of Hamburg.  
VEČ»

Nemški eksperiment z UTD-jem: “Kaj počnejo ljudje ob zagotovljeni gmotni varnosti?”
Avtor: 
V Nemčiji napovedujejo znanstveni projekt, pri katerem bodo 1500 prostovoljcem v treh letih dodelili 1200 evrov mesečnega temeljnega dohodka in merili učinke le-tega na njihovo življenje. “Analizirali bomo, kaj ljudje počnejo v času zagotovljene gmotne varnosti,” je za Deutsche Welle pojasnil vodja projekta Jürgen Schupp z Nemškega inštituta za ekonomske raziskave....
VEČ»

Univerzalni temeljni dohodek ni panaceja za naš čas – in laburisti ga ne bi smeli podpreti
Avtorica: 
Kar je bil nekoč le ljubiteljski projekt libertarcev, zdaj dobiva vse širšo podporo. Vendar tovrstno varovalo pred revščino ni alternativa za ekonomske in socialne reforme, ki jih potrebujemo. Ni veliko idej, ki bi združile sindikaliste, libertarno desnico, zeleno gibanje in tehnološko sceno Silicijeve doline. Ampak to je mavrično zavezništvo,...
VEČ»

UČILNICA

Filozofija za otroke

Mislimo, torej sem
Avtorici: 
»Wir denken also bin ich« Produkcija in režija: Alexandra Pexider in Bettina Pacher, Avstrija, 2013 Dokumentarni film skozi oči otrok prikazuje naše vznemirljivo potovanje odkrivanja filozofskega sveta. Mlade mislece v Avstriji, Španiji in na Nizozemskem smo spoznali, da bi izvedeli več o tem kako razmišljajo in o njihovem odnosu...
VEČ»

DOMA IN PO SVETU

Premisleki o prihodnosti javnih medijev
Avtor: 
S prispevki v zborniku, ki je nastal na pobudo Katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, avtorice in avtorji izražajo zaskrbljenost zaradi poskusov političnega podrejanja medijev, podpirajo prizadevanja za razvoj javnih medijev v Sloveniji in spodbujajo javno razpravo, ki naj prispeva k reševanju njihovih ključnih...
VEČ»
 
Krogi pekla od Srebrenice do Slovenije
Avtor: 
Janševa izjava, da so za genocid v Srebrenici krivi komunisti, je neodgovorna simplifikacija, cinična manipulacija s politikantskimi nameni. Da je tako nečloveško sporočilo poslal v svet prav na dan petindvajsetletnice tragedije v Srebrenici, 11. julija 2020, priča o popolni odsotnosti etičnega kompasa. To me je prizadelo kot človeka, med...
VEČ»
 
Pustite šale v slogu Radia Erevan!
Avtor: 
Tako kot imamo vsi denimo pravico do učinkovitih cestnih povezav, imamo tudi vsi pravico do zdravja in zdravega življenjskega okolja. In samo za to gre okoljevarstvenikom. Ali drži, da je Ivan Ivanovič Ivanov iz Moskve na tomboli zadel avtomobil?” “Načelno da. Vendar to ni bil Ivan Ivanovič Ivanov, temveč...
VEČ»
 
Titov vzpon po Stalinovi čistki: Med vsemogočnim dobrodelnežem in demonom
Avtor: 
Komunizem se je rodil iz razočaranja nad ustrojem sveta meščanskega liberalizma in kapitalističnega imperializma, ki je zakuhal 1. sv. vojno, pahnil Evropo v vojno in povzročil neznansko trpljenje. Kot reakcija pa sta se pojavila tudi fašizem in nacizem.
VEČ»

Karantenodukacija: pandemične lekcije o vzgoji in izobraževanju Avtor: 
Pandemija, povezana s koronavirusom SARS-CoV-2, je »kriza« oziroma »apokalipsa« v izvornem pomenu teh samostalnikov. V stari grščini, od koder izvirata, besedi pomenita »ločevanje« in »od-kritje«. »Krizni« čas je za grško antiko tisti čas, v katerem se stvari odločijo v smislu odbiranja in presojanja. Isti koren kot v besedi »kriza«...
VEČ»

BLOGI

Oglaševanje na tehtnici

Beseda je veljala več, kot danes velja podpisana pogodba
(Glorija Lorenci)
VEČ»

SFD - Slovensko filozofsko društvo

Anthropos leto 2020, številka 1-2
(SFD)
Na spletu je nova številka znanstvene revije Anthropos, ki jo izdaja Slovensko filozofsko društvo. Dostopna je na uradni spletni strani.
VEČ»

In Media Res - dr. Boris Vezjak

»Kakšne spremembe potrebujemo, da bo predsednik republike prenehal ljudstvo vleči za nos?«
VEČ»

»Dobrodošel Sebastian Kurz«
VEČ»

Višegrad proti Carigradu: Istanbulska konvencija, ki je bolj po sreči ne bomo zavrnili
VEČ»

Aleš Hojs kot Luka Dončić
VEČ»

Ministrica, ki ne bi odstopila, ampak morda znova kandidirala
VEČ»

Počivalšek in Popovič: kaj ustvarja istost njunega pogleda na svet
VEČ»

Blejska kritika medijev: tudi za Babiša sta težava Guardian in Spiegel
VEČ»

O njem odločajo drugi: vstop v politiko kot delo stricev iz ozadja
VEČ»

Višegrad, slovenska realnost
VEČ»

Nova Slovenija in Tonin verjameta v ljubezen
VEČ»

Toksičnost jezika, ki želi biti komična: posmeh, žalitve in Spinoza
VEČ»

Bolje puško prodati kot vreči v koruzo
VEČ»

Človekove pravice kot trik levice
VEČ»

Prlečka, ki ne želi odstopiti: za njo potop, ampak takoj zatem že sredinska stranka
VEČ»

Irena Joveva kot socialistična balkanska čefurka: zakaj ne znamo ustaviti sovraštva?
VEČ»

Ni maske za Jupitra: kar velja za vse, ne velja za Brezje
VEČ»

Kacinovo pritrkavanje v Odmevih: kako zaščititi škofe pred kršitvijo vladnega odloka
VEČ»

O kurilni vrednosti knjig: razpeti predsednik Pahor med spomenikom knjigam in njihovim sežiganjem
VEČ»

Servilnost in sprenevedanje naše zunanje politike: Logar v Odmevih
VEČ»

Slovenski škofje proti protestnikom, ki ne obetajo prihodnosti
VEČ»

Knafelj je kriv: kako prozorno diskreditirati in odvleči pozornost
VEČ»

Njeni lastni poslanci zahtevajo odstop, toda raje ima podporo premierja
VEČ»

Samospodbijajočost, politična kultura in reševanje ministrice
VEČ»

Od žalitev novinarjev do krvi: komentar Manice J. Ambrožič, ki pa je pozabil omeniti politike
VEČ»

Ministričin odstop ali močvirje: stara dilema domače politične kulture
VEČ»

Ministrova vratarska plača
VEČ»

Njegovo izmenično branje: kako hkrati brati Pirjevca in Možino
VEČ»

Ministrica na dopustu: dva pivca in en račun
VEČ»

Veselo bo: mariborski župan v pričakovanju
VEČ»

Legla feministk in poženščenih beta fantkov: sovražni seksistični govor do socialnih delavcev
VEČ»

Čas za ministričino slovo, čas za njeno družino
VEČ»

Učna ura iz štetja protestov: novinarji končno ujeli matematični ritem
VEČ»

Slovenski borci proti kulturnemu marksizmu uporabljajo antisemitski jezik
VEČ»

Krekov pogled na Benetke in tetra plenice
VEČ»

Možina odkrival hudiča v RTV hiši, Jančič dodatke k plači za udrihanje po Janši
VEČ»

Nova24TV nehote o Janši kot grabežljivem udbašu
VEČ»

Konceptualni tragikomični propagandizem: patentirali bi »levi orbanizem«
VEČ»

Domoljubne težave s simboli: hrvaška in ruska zastava namesto slovenske
VEČ»

Janša dal navodilo ministrom, da bi prikril potencialno koruptivno dejanje
VEČ»

Počivavčerji: ko je minister končno lahko zadovoljen z medijsko obravnavo
VEČ»

Stop RTV močvirju!
VEČ»

Rakasta gangrena in izvor vsega zla: kulturni marksizem
VEČ»

Hajdinjak ostaja podpredsednik stranke in obenem vodi Dars
VEČ»

Pustiti jih moramo pri miru: avtokrati na begu pred pozornostjo
VEČ»

Horvatov vohunski spektakel, ki ga ni bilo: novinarske zadrege z razkrivanjem laži
VEČ»

SDS obiskala gospodinjstva: propagandistična anketa v boju proti prvorazrednim
VEČ»

Hojsova manipulacija glede neplačevanja RTV prispevka
VEČ»

Volčje kvote kot ime za politično vmešavanje v podjetja: podpredsednik Nove Slovenije na čelu Darsa
VEČ»

ZZB je za premierja Zveza zdraharjev in škodljivcev
VEČ»

Twitter identitarce blokira, pri nas jih retvita oblast
VEČ»

Kako poslovno škodovati protestnikom
VEČ»

Morda bo odprl kuverto: kdo laže, Hojs ali Janša?
VEČ»

Portal Slobodna Bosna ostro o morbidni provokaciji slovenskega premierja
VEČ»

Hrvaški Nacional o neonacistih sredi Ljubljane
VEČ»

O vplivu volitev na izbruh okužb: demokracija kot smrtno nevarna reč
VEČ»

Novi sovražnik Evrope in Slovenije: kulturni marksizem
VEČ»

Face TV o Snežičevem pranju denarja, ki je končal v rokah SDS
VEČ»

Rešimo Vaterland!
VEČ»

Popolnoma smo varni. Z vardo in neonacisti.
VEČ»

Je potreba, ni potrebe: nove zadrege z razglašanjem začetka epidemije
VEČ»

Pahorjeva kupčija z bazoviško fojbo: priklon Italiji pod blefom sprave
VEČ»

STA najprej o rumenih jopičih, potem šele o protestnikih
VEČ»

Novinarstvo, ki ne zna šteti
VEČ»

Uporabljajo Kanglerjeve rumene jopiče: uspešnost neke mimikrije ob nasedlem novinarstvu
VEČ»

Neonacizem in kastrirano novinarstvo
VEČ»

Hojsov odstop: udbomafija ga je ugnala
VEČ»

Račji test, Hitlergruß in načini opravičevanja rumene mimikrije neonacistov
VEČ»

Božja migracijska politika po slovensko: en abortus, dva Afričana
VEČ»

Njegovo pogrešanje ljudstva, četudi mu žvižga
VEČ»

Orbanizacija domačih medijev: tudi Planet TV v varnih rokah
VEČ»

Išče se predsednik. In njegovo zaupanje
VEČ»

Portal Necenzurirano in zlati ključ do uganke o prihodnosti demokracije
VEČ»

CITAT

»Nikakršno naključje ni, da so ZDA postale obenem največja svetovna vojaška (varnostna) sila in promotor lažnih vrednostnih papirjev. Ta aparat obstaja z namenom, da razcefra in raztrešči človeško domišljijo, da uniči kakršnokoli možnost vizije alternativne prihodnosti. Posledično nam preostane, da si lahko zamislimo zgolj še več in več denarja, dolgovi pa naraščajo brez vsakršnega nadzora. Navsezadnje ni dolg nič drugega kot namišljen denar, katerega vrednost bo realizirana šele v prihodnosti: v prihodnjih dobičkih, se pravi izkupičkih eksploatacije še nerojenih delavcev. Finančni kapital pa je kupovanje in prodajanje teh namišljenih prihodnjih dobičkov; ko torej enkrat sprejmemo domnevo, da bo kapitalizem tu za vse večne čase, je edina vrsta ekonomske demokracije, ki nam preostane, tista, kjer so vsi enako svobodni, da vlagajo na trgu – da si prigrabijo svoj košček v igri kupovanja in prodaje namišljenih prihodnjih dobičkov, pa čeprav bodo ti dobički izčrpani iz njih samih. Svoboda je postala pravica do udeležbe pri izkupičku svojega lastnega nenehnega zasužnjevanja.«


Upanje v skupno
Avtor: 
Več citatov»

VIDEO

What do all languages have in common?
(Cameron Morin, TED-Ed)
Poglej»
Več video vsebin»
Priporočamo se za donacije!
Stara spletna stran Zofijinih
Filozofski forum
Knjižnica Tete Rose
Share
Tweet
Forward
Zofijini ljubimci Zofijini ljubimci
Humanistična postaja Humanistična postaja
Dan filozofije Dan filozofije
Twitter Twitter
Twitter Twitter
Facebook Facebook
Email Email
Zofijini Zofijini
Radio MARŠ Radio MARŠ
Instagram Instagram
CC, 2016, Zofijini ljubimci, društvo za razvoj humanistike



Ne želite več prejemati okrožnice?
Lahko se odjavite!






This email was sent to <<E-mail naslov>>
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Zofijini ljubimci · hum.postaja@gmail.com · zofijini@gmail.com · Cirkovce 2326 · Slovenia

Email Marketing Powered by Mailchimp