Natečaj za filozofski esej z nagradnim skladom z rokom 25. februar 2021 Oddelek za filozofijo na Filozofski fakulteti v Mariboru prireja nagradni natečaj za dijakinje in dijake iz pisanja filozofskega eseja na temo iz naslova: »Ali lahko stroj filozofira: umetna inteligenca in filozofija«. Namen natečaja je spodbuditi filozofsko razmišljanje in...

Življenje v času robotov in transhumanizma UNESCOv Dan filozofije 2020 Letošnji osrednji dogodek ob svetovnem dnevu filozofije, ki je potekal 19. novembra, je zaradi javnih zdravstvenih razmer in temi primerno potekal na medmrežju, in sicer na spletni strani dneva filozofije www.danfilozofije.net ter na profilih soorganizatorjev na družbenem omrežju Facebook....

Se še kdo spomni udarnega komada britanske progresivne rock skupine King Crimson z naslovom 21st Century Schizoid Man iz davnega leta 1969? Dobesedno zažre se vam v možgane. Še danes se je ne bi sramovali nobeni zapriseženi noise rockerji. Takole gre: Cat’s foot iron claw Neurosurgeons scream for more...

V globalni družbi razvitih držav se prebivalstvo vse bolj stara. To dejstvo predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov v prihodnosti. Tako naj bi bilo v Sloveniji po predvidevanjih (Vertot, 2010)1 do leta 2060 30 % prebivalstva starejšega od 65 let, zato je upravičeno vprašanje, kako pripraviti starostnike na...

Nikos Smyrnaios je izredni profesor na Univerzi v Toulousu v Franciji. Je avtor knjig, kot je »Internet Oligopoly« (Internetni oligopoli, 2018), in avtor ali soavtor akademskih člankov, kot je »Pluralisme et infomédiation sociale de l’actualité: le cas de Twitter« (Pluralizem in socialna infomiziranost novic: primer Twitterja, 2012), »Kako so...

Slovenija je 18.novembra 2020 postala prva med EU državami, ki je dosegla nacionalno kvoto v Evropski državljanski pobudi »Univerzalni temeljni dohodek v EU« tj. #zaUTD v EU 2020 (ECI(2020)000003), na evropskem strežniku.  Na tem mestu se Vam zahvaljujem za podpis, za podporo, delitev in pozive, ki ste jih poslali...

Mnenje večine sodelujočih na Socioloških dnevih temelji na ne-poznavanju UTD (kar je slovenska oznaka, mednarodna je BDT=brezpogojni temeljni dohodek) do sedaj že krepko dodelanih in razdelanih predvidevanj kaj naj bi UTD dejansko bil. BIEN, svetovna mreža za brezpogojni temeljni dohodek in UBIE, mreža na EU ravni, sta objavili že...

Prof. dr. Ivan Svetlik, pisec naslovnega članka, je z menoj o UTD že razpravljal. Takrat se še nisva strinjala. Tokrat bo morda drugače. Po vsej zemeljski krogli razširjena kužna bolezen, zlasti pa družbene posledice, izhajajoče iz nje, bodo in so že spremenile marsikatero mnenje. Tudi odločujočih, torej politikov. Milijarde...

Nedavno objavljena študija španske univerze Huelva, je na prvi globalno izpeljani analizi učinkov UTD eksperimentov na ponudbo delovne sile potrdila, da UTD ponudbe delovne sile ne zmanjša, temveč ravno nasprotno, da se ponudba delovne sile poveča med odraslimi, med moškimi in ženskami ter med mladimi in starejšimi. Članek v...

Bila je drobna in nežna in po videzu podobna vili. Vsi so jo poznali in so govorili o njej, vendar so večinoma to počeli za njenim hrbtom. Rekli so ji „tista“ in „ona“, komajda kdo je poznal njeno ime. Bila je še zelo mlada in pogosto sama. Izmišljala si...

Sedim za mizo in imam pred sabo zvezek. Danes bi si morala izmisliti čisto posebno zgodbo. Ne vem, kaj naj napišem. Kaj je pravzaprav zgodba? Kako naj pričnem, nič mi ne pride na misel. Pomislim na Katarino, ki sama piše zgodbe, in na Barbaro, ki zna tako dobro risati....

Aleš in Bine sta bila dobra prijatelja. Po pouku sta rada zahajala k gospodu Smoletu, ki je imel majhno papirnico. Včasih sta se pri njem pomudila več časa, ker se je znal dobro pogovarjati in jima je tudi prisluhnil. Gospod in gospa Smole nista imela otrok, vendar sta bila..

Ela se je prebudila. Bilo je sredi noči. Sanjala je, da jo je oblak ponesel na streho hiše, ki je stala nasproti na drugi strani ulice. Prav tja, kjer je videla, da se pogosto igrajo otroci. Da, prav si slišal. Otroci so se igrali na strehi. To je bila...

V mesto je prispel tujec. Dolgo je potoval, bil je utrujen in lačen. Srečal je nekega moža in mu dejal: „Ne spoznam se v tem mestu. Mi lahko poveš, kje bi lahko dobil kaj za pod zob?“ „Pojdi naravnost in prišel boš do hiše, ki ima na strehi vetrnico....

Kaj so filozofska vprašanja? Velikokrat pomešamo vprašanja, ki so naravoslovno-znanstvene narave, s filozofskimi, zato je prav, da uvodoma poskušamo vsaj za silo ločiti med filozofsko in nefilozofsko problematiko. Najenostavnejše merilo, s pomočjo katerega ločimo med filozofskimi in nefilozofskimi vprašanji, je, ali do...

VEČ»
 

Kako se odzvati na nevarne neresnice?

Avtor: Sašo Dolenc

Z lahkoto se širijo predvsem zgodbe, ki so posebej “lepljive” za naše možgane Odkar se je začelo cepljenje proti covid-19, smo priča porastu najrazličnejših napačnih in zavajajočih informacij o varnosti in učinkovitosti cepiva. A ko se odzivamo na širjenje neresnic, se moramo zavedati, da se med ljudmi z lahkoto...

VEČ»
 

Kaj delamo narobe glede epidemije?

Avtor: Sašo Dolenc

Zakaj se je Slovenija tako slabo izkazala v drugem valu spopadanja s covid-19? Še vedno nimamo dobrega odgovora na vprašanje, zakaj se je Slovenija tako slabo izkazala v drugem valu epidemije? Razmišljam, če ne gre morda tudi tu za podoben problem, kot ga pri nas opažamo na marsikaterem področju....

VEČ»
 

Tomaž Grušovnik o svoji študiji Hotena nevednost

Avtor: Marko Golja

S hoteno nevednostjo živimo iz dneva v dan, a se je (pre)redko zavedamo Dr. Tomaž Grušovnik je filozof, ki zagotovo ne živi v slonokoščenem stolpu, saj je med drugim pisal o etiki živali in okolijski problematiki. V svoji peti knjigi z naslovom Hotena nevednost pa analizira izogibanje resnici, skratka,...

VEČ»

Predavanje “Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo?” Oglej si spletno predavanje urednika revije Razpotja Blaža Kosovela “Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo?” Danes je že povsem razširjena ideja, da so kulturniki tisti, ki so kot pijavke prisesani na državni proračun, s čemer cuzajo davkoplačevalski denar, ki ga s trudom svojih rok in v potu svojega čela...
VEČ»

Nova številka Anthroposa Anthropos, Letnik 52 (2020), Številka 3–4 (259–260), December 2020 Iz uvodnika: S pričujočo številko zaključujemo že kar zavidljivo enainpetdeseto leto izhajanja časopisa Anthropos. Ta je bil davnega leta 1969, še v času nekdanje skupne države, zasnovan kot »časopis za sodelovanje humanističnih ved, za psihologijo in filozofijo« v prvi uredniški...
VEČ»

V spomin prof. Cvetki Hedžet Tóth V ponedeljek, 14. 12. 2020, nas je pretresla novica, da nas je zapustila redna profesorica filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter dolgoletna aktivna članica in podpornica Slovenskega filozofskega društva, dr. Cvetka Hedžet Tóth. Izrekom sožalja ob smrti spoštovane kolegice, ki je še nedolgo tega dejavno nastopala na dogodkih...
VEČ»