Tiskovna konferenca: Chopinov zlati prstan - kategorija historiÄni klavir

Spoštovani,

bliža se Chopinov zlati prstan, 8. mednarodno tekmovanje mladih pianistov, ki bo potekalo v Radovljici in na Ptuju med 26. in 30. oktobrom 2012. V kategoriji historični klavir koprodukcijsko sodeluje tudi Seviqc Brežice. Ta kategorija se letos odpira prvič, v ta namen pa smo skupaj z restavratorsko službo Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož in z mojstrom Zlatkom Pavlinićem obnovili historični klavir And Wittenz enega pomembnejših izdelovalcev na Slovenskem, Andreasa Wittenza (Andreja Bitenca), in ga uredili do te mere, da je primeren za tekmovanje in za koncert. Udeleženci tekmovanja prihajajo iz Italije, Japonske in Poljske.

Vljudno vas vabimo na tiskovno konferenco v sredo, 24.10.2012 ob 12:00 v Slavnostni dvorani Ptujskega gradu. Podrobneje vam bomo predstavili tekmovanje, historični klavir And Wittenz ter celotno zbirko glasbil na ptujskem gradu.

Tekmovanje bo potekalo v torek, 30.10.2012 v Slavnostni dvorani ptujskega gradu z začetkom ob 10:00 in bo odprto za javnost.
Koncert zmagovalcev bo prav tako v torek, 30.10.2012 ob 20:30 v Slavnostni dvorani ptujskega gradu.

Strokovna žirija:

prof. Karol Radziwonowicz

prof. Erik Šuler

prof. Sonja Pahor

Brošura tekmovanja
Spletna stran tekmovanja

Mednarodno tekmovanje mladih pianistov Chopinov zlati prstan je bilo ustanovljeno leta 2005 na pobudo posameznikov: izvajalcev, pedagogov, ljubiteljev Chopinove klavirske glasbe in na prigovarjanje glasbenih prijateljev iz Poljske. Glasba Frédérica Chopina je najbolj priljubljena literatura vsakega pianista. Redno je del programa učencev in dijakov glasbenih šol in akademij za glasbo. Pomeni vstop mladega umetnika v sfero glasbe romantičnega obdobja in hkrati soočanje z zahtevnimi tehničnimi in muzikalnimi prvinami klavirske igre. Celotno delo Frédérica Chopina – vključno z njegovimi miniaturami – zahteva ne le spretnost, prefinjeno biserno tehniko, jasno artikulacijo, ampak tudi izrazito muzikalnost, občutek in dovzetnost za najbolj tenkočutne nianse dinamike z visoko kulturo tona, s katerim interpret izraža glasbo klavirskega poeta z lastnim umetniškim stališčem in istočasno v umetniško delo vlaga svoje umetniško stališče.

Andreas Wittenz (Andrej Bitenc) iz Ljubljane je klavirje izdeloval, uglaševal in popravljal ter se ukvarjal s trgovanjem. Rodil se je leta 1802, umrl okoli leta 1874. Izučil se je v neznani delavnici na Dunaju. Njegovi izdelki so po mehaniki in kvaliteti primerljivi s klavirji Ignaza Bösendorferja. Razstavljal je na obrtno-industrijski razstavi v Gradcu in Ljubljani, kjer je leta 1844 prejel srebrno odličje. Velja za enega pomembnejših izdelovalcev na Slovenskem. Ohranjena sta če dva inštrumenta, in sicer v Narodnem muzeju Slovenije (ok. 1835) ter v ptujskem muzeju.
Bitenčev klavir iz ptujske zbirke je bil dolga leta v lasti družine Mežek in Gorenjske. Janez Mežek (rojen 1850) ga je na začetku 20. stoletja kupil za sina Antona (1889-1945), ki se je šolal na Oglarski šoli v Ljubljani pri profesorju in skladatelju Antonu Foersterju (1837-1926). Klavir je organistu in zborovodju Antonu Mežku služil celo življenje, nato ga je podedoval Ladislav eter Mežek, po domače Slavc, vsestranski glasbeni samouk. Ob družinskem inštrumentu se je glasbi zapisal tudi Slavčev sin Slavko mlajši (rojen 1952), glasbeni pedagog in zborovodja.

Zbirka glasbil na ptujskem gradu je nacionalnega pomena. Je najbogatejša v Sloveniji, saj šteje okoli 300 glasbil za igranje umetne in ljudske glasbe. Posebej zasluži omembo rimska dvojna piščal iz 2. ali 3. stoletja, ki je redkost svetovnega pomena.

Zbirka je razdeljena na tematske sklope, ki zajemajo godbo ptujske meščanske garde, mlajšo mestno godbo, ter pihala, godala, brenkala in glasbila s tipkami. Slednja so bila značilna za plemiške, meščanske in cerkvene kroge od druge polovice 17. stoletja naprej in so izdelki znanih dunajskih, graških in praških glasbilarjev ter domačih mojstrov.